Odločil sem se, da nekaj napišem o kraju, od koder prihajam. Nisem namreč iz Slovenije, rodil sem se zelo daleč, na Kubi. Tam sem preživel prvih 30 let svojega življenja in zdelo se mi je, da sem pravzaprav srečen. Nikoli si nisem predstavljal, da bom svojo družino ustvaril tako daleč od toplega in veselega doma in daleč od ljudi, ki nastopajo v vseh spominih mojega otroštva in odraščanja. Prav tako se nisem zavedal, kako lep je pravzaprav ta največji otok v Karibih, s kilometri in kilometri belih peščenih plaž, kjer je pesek tako droban, da je kot puder.. Otok poln kraljevih palm, turkiznega morja, otroškega smeha in globokih čustev. Pravijo, da se ljudje zavedamo vrednosti tistega kar imamo šele, ko to izgubimo..
Res je, še vedno tam vlada Castro, prenekatera mamica in očka iz dneva v dan skrbita, kaj bosta zvečer položila na mizo, da bi lahko napolnila lačna otroška usta.. Pa je vendarle slišati glasbo od vsepovsod in videti plesoča telesa kamorkoli pogleda oko.. Ljudje nimajo modernih avtomobilov, iMacov, iPhone-ov , iPadov in še iČesa.. Imajo pa iSrce, kjer je prostora za vsakogar..
Ni komentarjev:
Objavite komentar