Danes dopoldan je bil napovedan dež. Vendar mi smo bili že v akciji in zunaj ob 8.00 zjutraj. Juš je prinesel avto na daljinsko upravljanje in s tem se je igral na cesti, ne kot ponavadi v stanovanju ali kjerkoli notri. Na zvežem zraku je delil svoje veselje z nami. Jaz se počutim tudi otrok kadar nekaj takšnega vidim. Kako je užival!
Potem smo šli malo na sprehod, kjer so kolesarili, tekli in se pogovariali z ljudmi. Zanimivo je bilo tudi da 2 stari gospe, ki se še borita na svoji poti v življenju, tudi se sta imeli lepo z nami. In še enkrat povem, vse to je bilo še pred zajtrkom. Zanimivo za mene je bilo da se sta srečali 2 poti po življenju. Moja skupina ki začenja zdaj in ima pred seboj dolgo pot, pa te 2 gospe ki končujeta zdaj. In to ni žalostno, ker onidve nas zmagujeta. Imata 78 in 87 let in sta skoraj že videli vse. Mi še ne vemo, če bomo doživeli toliko kot onidve. Še do zdaj uživata in me veselita, vsaj mene, kadar vidim nekaj takega. Res zelo sem ponosen tudi na njiju. Hvala gospema, ki sta nam polepšali začetek našega dneva.
In kot športniki imamo tudi poškodovance. Ja, tudi pademo, kri teče, ja. Vendar kot pravi strokovnjak in brez panike rešimo situacijo. Ja, rečem rešimo ker moja skupina je zelo pridna ker tudi zelo veliko pomagajo. Jaz sem vzel Gala ki je padel s kolesom. Juš mi je pobral telefon s tal, s katerim slikam za vas in mi je ga nesel. In počasi brez panike. Julija, ta mala ki če nima 2 leti s svojim pogavnjalčkom in Živa - vsi smo šli nazaj na zajtrk. Seveda prej sem poskrbel za mojem poškodovanca Gala. Dolgo jutro a ne da? Toda zanimivo. Potem Gal se je naprej igral svojo oteklo ustnico. Ampak v redu. Smo pravi športniki - pademo, vstanemo in nadaljujemo!
Tudi zanimivo je bilo, da moja hčrka Isabel s katero sen začel moj lep posel pred 10 leti nas je presenetila in prišla na obisk. Zaradi tega sem zelo, zelo, zelo ponosem na svoje delo. Delo, ki ga lahko delim s svojo družino. Tudi njim se zavalim za podporo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar