Dober večer. Cela skupina je bila danes. Juli in jaz sva čakala ostale zunaj, ker je bilo še kar toplo. Este es mi territorio. To rad rečem, ker za mene veliko pomeni. Na primer: jaz ne vem, če v celi Sloveniji v ponedeljek dopoldan nekateri otroci zunaj kolesarijo in se igrajo. Moji se imajo lepo in se smejijo. Vsi jih gledajo in pozdravijo. Tudi avti. Na kolesu ali peš. Dober občutek. Jaz pozabim včasih, da sem v Evropi. Se mi zdi, da sem na Kubi. In vsi rečemo muchacha linda. Zdaj Živa se uči tudi reči muchacho lindo. Oprostite, vendar ne morem povedati z besedami. V glavnem, ob pol desetih smo zajtrkovali in šli na sprehod na igrišče. Na enega izmed njih. Popoldan Živa in El capitan Juš nista spala. Zunaj sta se še igrala, dokler se jima niso pridružili ostali. In so šli domov. Jutri po službi imam kubansko zabavo vendar tokrat in prvič res za stare gospe. Najmlajša ima 72 let. Komaj čakam. Lahko noč!